GEOLOŠKA ZAKLADNICA BREZ PRIMERE
Letošnji MINFOS bo v večjem delu posvečen mineraloškim, paleontološkim ter drugim geološkim pojavom in zanimivostim Posavskega hribovja, Posotelja in Haloz. Veliko ozemlje sodi med geološko najbolj pestra območja Slovenije. Na zahodu območja leži Litija s svojim nekdanjim rudnikom Sitarjevec in njegovo izjemno rudarsko zgodovino. V nekdanjih temačnih rovih še danes najdemo neverjetne kristalne oblike mnogih mineralov, kot so barit, piromorfit, cerusit ter redkih, a prelepih kristalov cinabarita. V podobno starih kamninah, kjer je nastala litijska svinčeva ruda, so se ohranile tudi fosilne rastline, stare več kot 300 milijonov let. S fosili ni nič manj bogato območje Zasavja, kjer so nekdanji premogovniki in kamnolomi odkrivali mnoge paleontološke zaklade, od oligocenskih sesalcev do zob morskih psov, morskih ježkov, školjk in celo sipinih kosti. Rudarji so srečo iskali po mnogih grapah in plasteh južno od Zidanega Mostu, a več kot skromnih zalog niso našli. Šele sredi 19. stoletja so na obravnavana območja zašli tudi geologi, ki so prehodili in raziskali vsako ped. Niso zgrešili debelih plasti miocenskih kamnin Posotelja, niti veliko starejših triasnih kamnin z amoniti in školjkami. Njihovo delo je še danes osnova za mnoge raziskovalce, zbiralce ali zgolj ljubitelje geologije, ki hodijo po istih poteh in pogledujejo po površini razgaljenih kamnin. Tudi Haloze so prava zakladnica, ne toliko po velikosti, kot po geoloških presenečenjih, s katerimi so postregle v zadnjih letih. Mednje gotovo sodijo prozorni kristali kremena, pestra zbirka oblik kalcita ter mnogi fosili. Težko je našteti in predstaviti vse geološko bogastvo območja, a že površen pogled v zbirko posebnosti Posavskega hribovja, Posotelja in Haloz, pove vse.
Pripravil: mag. Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije
