GEOLOŠKO BOGASTVO DOLENJSKE, NOTRANJSKE IN BELE KRAJINE

Večina ozemlja obsega Dinarski svet, ki ga najbolj poznamo po obsežnih gozdovih in po odsotnosti površinskih voda. Svoje lepote skriva predvsem pod površjem v obliki številnih podzemeljskih kraških pojavov. Kljub pretežno kraškemu površju je bilo tudi v tem delu Slovenije nekaj nahajališč surovin, kot na primer premoga v okolici Kočevja in Črnomlja v Beli Krajini. V manjšem obsegu pojavljanje premoga poznano še drugod. Pojavi rudnih mineralov so v Južni Sloveniji redki in omejeni na nanjša nahajališča boksita in železovih rud. Najbolj poznano nahajališče je v okolici Žužemberka, kjer je bilo osnova za kovaško dejavnost. Zagotovo predstavlja najbolj uporabno surovino kamen, zato je še danes mogoče videti precej kamnolomov. Ozemlje gradijo pretežno mezozoiski apnenci in dolomiti, kar je pogosto vidno v številnih razkritih cestnih vsekih. Najstarejše kamnine so na površju v okolici Osilnice in Kostela, ki jih predstavljajo peščenjaki in konglomerati iz mlajšega paleozoika. Kot nekakšen jezik se iz vzhoda na obronkih Krške kotline pojavijo veliko mlajše slabo sprijete sedimentne kamnine, v katerih se nahajajo predvsem v bližini Šentjerneja že dolgo poznana bogata nahajališča lepo ohranjenih miocenskih fosilov. Pogosto se razkrijejo ob zemeljskih delih v vinogradih. Podobno kot drugod po Sloveniji je bilo nekaj fosilov najdenih ob izgradnji avtoceste preko Dolenjske. Zgodovinsko je zagotovo najbolj znano nahajališče kremenovih kristalčkov z okolice Cerknice. Kasneje so bili odkriti še na več lokacijah v bližini Turjaka incelo v bližini Osilnice. Ozemlje je zagotovo veliko bolj poznano po mnogih površinskih in podzemeljskih kraških pojavih, kot na primer Cerkniško polje in Križna jama s podzemeljskimi jezerci ter naravni mostovi pri Rakovem Škocjanu. So osnova številnih legend, ki pokrajino zavijejo v posebno skrivnostnost.
Viljem Podgoršek, član DPMFS