Tako kot zadnja leta je tudi letošnji jubilejni 50. Minfos delno posvečen nekaterim izbranim skupinam mineralov in fosilov. Tokrat so prišli na vrsto sulfidni minerali, med katerimi najdemo tudi zelo koristne in uporabne rude, kot je na primer cinabarit ali galenit. Cinabarit ali živosrebrovo svetlico poznamo iz nekoč največjega svetovnega rudnika živega srebra v Idriji. Njegove velike in ploskovno pestre kristale so našli tudi v Litijskem rudniku Sitarjevec ter ponekod drugod v Sloveniji. Pri tem ne smemo pozabiti cinabarita iz bližnje Šentanske doline, kamor se boste v času Minfosa odpravili tudi vi. Galenit in sfalerit sta bila glavna rudna minerala v mežiški dolini, čeprav so v zadnjem času izjemne dvojčke sfalerita našli tudi blizu Škofje Loke. Prav tako se nekateri bakrovi sulfidni minerali, kot sta bornit in halkozin, najdejo v paleozojskih plasteh med Škofjo Loko in Idrijo. Med najbolj znane sulfidne minerale sodijo kristali, ki so jih po Erjavčevi pripovedki mnoge zamenjali za zlato- ni vse zlato, kar se sveti. Tukaj lahko prepoznamo minerala pirit ali tudi pogosto zlato obarvan mineral markazit. Skoraj gotovo boste obiskovalci in občudovalci letošnjega Minfosa, med omenjenimi, toda ne vsemi sulfidnimi minerali, našli katerega od njih. Le v lov za njimi!

V paleontološkem delu je izbrana tematika letos namenjena vsem ostankom rastlin, ki so se ohranile skozi geološko zgodovino Zemlje. Ta zakladnica je ogromna, saj sem sodijo mikroskopsko majhni ostanki alg ali fosilnega lesa do velikih debel preslic ter razvejanih praproti. V Sloveniji imamo pestro zakladnico fosilnih rastlin, ki jih lahko najdemo na nekdanjih odprtih kopih med Trbovljami in Hrastnikom, jih naključno odkrijemo ob gozdni cesti sredi Škofjeloškega hribovja ali v grapi pri Idriji. Prav iz ostankov rastlin so nastale tudi plasti mnogih premogov po Sloveniji, kjer lignit (rjavi premog) danes izkoriščajo le še v Velenju, medtem ko so mnogi stari premogokopi že stoletja zapuščeni in jih šele sedaj ponovno odkrivamo in raziskujemo.

Pripravil:
mag. Matija Križnar, paleontolog, muzejski svetovalec, Prirodoslovni muzej Slovenije