50. MINFOS · 10.-12. maj 2024 · Tržič

V soju sončne svetlobe nas v oči zbodejo živo rdeče barve  prav posebnega minerala in sicer rudnega minerala cinabarita. Navkljub vsemu pa to ni zgolj rudni mineral, ampak je nanj vezana dolga zgodovina, šege navade in pravljice Šentanske doline. Naj se naša pot odkrivanja pozabljenega zaklada prične kar z mitičnim bitjem škratom Šentančkom, povsod drugod poznanim pod imenom Bergmandeljc. Škratek ni bil navaden gozdi škrat, ki se je skrival pod koreninami dreves, ampak je bil škrat, ki je bival v rudniku in lokalnim rudarjem pokazal nahajališča dragocene rude (cinabarita), seveda v zameno za okusno malico. To so mu rudarji zmeraj z veseljem pripravili, če so to pozabili storiti, so naslednji dan ostali sami brez nje.

Naj gre za lokalno pripovedko, pa vendar so rudarji že v zgodnjem 16. stoletju, v okolici Podljubelja  res odkrili rudo in pričeli z izkopavanjem le te. Rudnik poimenovan sv. Ana je dosegel svoj višek in največji obseg v 18. in 19. stoletju, ko je bil v lasti družine Born. Celoten jamski sistem je tako dosegel dolžino petih kilometrov oziroma z drugimi besedami sedem obzorji. Del rudnika pa je bil tudi raziskovalni laboratorij in fužine. Rudnik so zaradi pomanjkanja rude opustili in zaprli 1902. Kljub temu je rudarjenje in njena zgodovina zasidrana globoko v srce lokalnega prebivalstva.

Med drugim se vprašamo kaj sploh je cinabarit?

Cinabarit je mineral živosrebrovega sulfida in je pod drugim imenom poznan tudi kot živosrebrova svetlica in velja za najpomembnejšo živosrebrovo rudo. Prav tako velja za enega izmed najlepših rudnih mineralov. Tega so uporabljali za pridobivanje živega srebra ter kot živordeč pigment poznanega pod  imenom cinober.

Avtorja: Katarina Kadivec, Miha Jeršek