Tradicija, ki ostaja

Sejem na Angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, verjetno obstaja odkar obstaja Tržič. Iz sejmov se je razvila tudi Šuštarska nedelja, ki je letos štela častitljivih devetinštirideset ponovitev. Kljub nenehnim vprašanjem ali letos »Šuštarska« bo, sedaj ko ni več Peka. Da, tudi brez Peka se je »Šuštarska« zgodila in se bo tudi v bodoče. Vezanost Šuštarske nedelje na Peko je končana, saj nekdaj čevljarskega velikana ni več. Po pravici povedano sodelovanja Peka pri Šuštarski nedelji, tako v organizacijskem kot tudi finančnem smislu, že dlje časa ni bilo. Tudi zadnja leta, kljub temu, da je bil Peko zastopan na Šuštarski nedelji, je bil organizacijski vložek Peka majhen, finančni vložek pa ničen. Ta trditev bo morda marsikaterega delavca Peka razhudila, vendar si je treba naliti čistega vina. Nikakor s tem nočemo zmanjševati vloge Peka za nazaj, ki je bila velika in pomembna, toda zadnje vodstvene strukture Peka »Šuštarske« niso več prepoznavala kot priložnosti, temveč le še kot odvečni strošek in so se temu primerno tudi vedle. Kašen je bil uspeh vodenja pa vidimo sedaj.

Ob upoštavanju tega dejstva se je potrebno ozreti naprej in trezno razmisliti kakšno »Šuštarsko« sploh še hočemo ali potrebujemo. V najavi letošnje »Šuštarske« smo zapisali  – »Tradicija, ki ostaja«. Toda tradicija česa – sejmov na Angelsko nedeljo, čevljarstva oziroma »šuštarije« po tržiško, obojega ali nečesa tretjega. V osedemdesetih, devetdesetih in tudi prvih nekaj let tega tisočletja je postala Šuštarska nedelja velika sejemska prireditev, ki je v naše mesto privabila več deset tisoč obiskovalcev. Zadnjih nekaj let se skupaj s krizo in predvsem krizo slovenske čevljarske industrije tudi obseg prireditve in število obiskovalcev krči. Še vedno pa gre za prireditev, ki jo mnogi povsem enačijo s Tržičem in ki mu daje prepoznavnost celo onkraj meja Slovenije.

»Dobronamernih« nasvetov je veliko, treznega razmišljanja, še bolj pa pripravljenosti na aktivno delovanje pa malo manj. Ali naj »Šuštarska« tekmuje z ribniškim sejmom, ki se ravno tako dogaja na Angelsko nedeljo in ki nas po številu obiskovalcev in razstavljalcev zadnja leta krepko prekaša. Toda v Ribnici se je sejem razvil v sejem »vsega« – ali je to vodilo tudi za »Šuštarsko«? Mislim, da ne, ker prvič, zakaj bi bila na isti dan dva enaka sejma v Sloveniji, drugič pa bi bil naziv »Šuštarska« nekako odveč. Osebno mislim, da mora Šuštarska nedelja še vedno vztrajati na poti proti cilju, da postane osrednji slovenski čevljarski dogodek, na katerem se bodo predstavili vsi pomembnejši slovenski izdelovalci in prodajalci obutve, vključno z vsemi tržiškimi obrtniki. Po drugi strani pa to ne pomeni, da sejem ni odprt tudi za razstavljalce iz drugih branž, ki se na ta dan hočejo predstaviti v Tržiču. »Šuštarija« pa mora pač ostati še vedno prvi motiv in cilj.

Marsikdo poreče, da je čevljarstvo v krizi in zakaj bi neperspektivno dejavnost imali za glavni sejemski motiv. Vendar prodaja čevljev raste, če smo si nekdaj na sezono omislili tri do štiri pare, si jih sedaj bistveno več. Potem je tu še športna obutev, pohodna in še cela vrsta specialnih izdelovalcev obutve, ki bi morali najti prostor na Šuštarski nedelji. Že tri leta ponujamo idejo o brendu «Slovenski šuštar«, ki bi se moral podeljevati na Šuštarski nedelji in ki bi zagotavljal, da gre za kvaliteten proizvod narejen v Sloveniji. Vendar take ideje ne more uresničiti turistično društvo, temveč je potrebno tako sodelovanje obrtnih in gospodarskih združenj, proizvajalcev obutve in ne nazadnje tudi politike oiroma oblastnih struktur. Tudi ideja, da bi na »Šuštarski« prodajali čevlje narejene v Sloveniji brez davka, po resnično sejemskih cenah, se marsikomu zdi smešna, vendar mislim, da ob pravem sodelovanju ni neizvedljiva. In to bi zagotovo bil magnet, ki bi privabil v Tržič marsikaterega izdelovalca obutve.

Kljub krčenju obsega »Šuštarske« pa ta še vedno vsako leto prinese tržiškim obrtnikom, gostincem, prodajalcem kar nekaj dobička. Zato Šuštarsko nedeljo potrebujemo. Potrebujejo jo vsi prej našteti in potrebuje jo Tržič v celoti. Zato se splača potruditi in jo obdržati in razvijati. Predvsem, ker bo naslednje leto jubilejna – petdeseta. Pol stoletja šuštarskih sejmov pa je tradicija, ki jo velja obeležiti na prav poseben način. In res upam, da se vse besede in obljube, ki so bile izrečene letos, tudi udejanjijo. In da nas na ta način naslednje leto čaka prav poseben praznik. In zato le še nasvidenje prihodnje leto na 50. Šuštarski nedelji.

 

Peter Miklič,
predsednik Turističnega društva Tržič

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

3 + seven =