Tradicija, ki ostaja

/0 Komentarjev/v , /

Sejem na Angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, verjetno obstaja odkar obstaja Tržič. Iz sejmov se je razvila tudi Šuštarska nedelja, ki je letos štela častitljivih devetinštirideset ponovitev. Kljub nenehnim vprašanjem ali letos »Šuštarska« bo, sedaj ko ni več Peka. Da, tudi brez Peka se je »Šuštarska« zgodila in se bo tudi v bodoče. Vezanost Šuštarske nedelje na Peko je končana, saj nekdaj čevljarskega velikana ni več. Po pravici povedano sodelovanja Peka pri Šuštarski nedelji, tako v organizacijskem kot tudi finančnem smislu, že dlje časa ni bilo. Tudi zadnja leta, kljub temu, da je bil Peko zastopan na Šuštarski nedelji, je bil organizacijski vložek Peka majhen, finančni vložek pa ničen. Ta trditev bo morda marsikaterega delavca Peka razhudila, vendar si je treba naliti čistega vina. Nikakor s tem nočemo zmanjševati vloge Peka za nazaj, ki je bila velika in pomembna, toda zadnje vodstvene strukture Peka »Šuštarske« niso več prepoznavala kot priložnosti, temveč le še kot odvečni strošek in so se temu primerno tudi vedle. Kašen je bil uspeh vodenja pa vidimo sedaj.

Ob upoštavanju tega dejstva se je potrebno ozreti naprej in trezno razmisliti kakšno »Šuštarsko« sploh še hočemo ali potrebujemo. V najavi letošnje »Šuštarske« smo zapisali  – »Tradicija, ki ostaja«. Toda tradicija česa – sejmov na Angelsko nedeljo, čevljarstva oziroma »šuštarije« po tržiško, obojega ali nečesa tretjega. V osedemdesetih, devetdesetih in tudi prvih nekaj let tega tisočletja je postala Šuštarska nedelja velika sejemska prireditev, ki je v naše mesto privabila več deset tisoč obiskovalcev. Zadnjih nekaj let se skupaj s krizo in predvsem krizo slovenske čevljarske industrije tudi obseg prireditve in število obiskovalcev krči. Še vedno pa gre za prireditev, ki jo mnogi povsem enačijo s Tržičem in ki mu daje prepoznavnost celo onkraj meja Slovenije.

»Dobronamernih« nasvetov je veliko, treznega razmišljanja, še bolj pa pripravljenosti na aktivno delovanje pa malo manj. Ali naj »Šuštarska« tekmuje z ribniškim sejmom, ki se ravno tako dogaja na Angelsko nedeljo in ki nas po številu obiskovalcev in razstavljalcev zadnja leta krepko prekaša. Toda v Ribnici se je sejem razvil v sejem »vsega« – ali je to vodilo tudi za »Šuštarsko«? Mislim, da ne, ker prvič, zakaj bi bila na isti dan dva enaka sejma v Sloveniji, drugič pa bi bil naziv »Šuštarska« nekako odveč. Osebno mislim, da mora Šuštarska nedelja še vedno vztrajati na poti proti cilju, da postane osrednji slovenski čevljarski dogodek, na katerem se bodo predstavili vsi pomembnejši slovenski izdelovalci in prodajalci obutve, vključno z vsemi tržiškimi obrtniki. Po drugi strani pa to ne pomeni, da sejem ni odprt tudi za razstavljalce iz drugih branž, ki se na ta dan hočejo predstaviti v Tržiču. »Šuštarija« pa mora pač ostati še vedno prvi motiv in cilj.

Marsikdo poreče, da je čevljarstvo v krizi in zakaj bi neperspektivno dejavnost imali za glavni sejemski motiv. Vendar prodaja čevljev raste, če smo si nekdaj na sezono omislili tri do štiri pare, si jih sedaj bistveno več. Potem je tu še športna obutev, pohodna in še cela vrsta specialnih izdelovalcev obutve, ki bi morali najti prostor na Šuštarski nedelji. Že tri leta ponujamo idejo o brendu «Slovenski šuštar«, ki bi se moral podeljevati na Šuštarski nedelji in ki bi zagotavljal, da gre za kvaliteten proizvod narejen v Sloveniji. Vendar take ideje ne more uresničiti turistično društvo, temveč je potrebno tako sodelovanje obrtnih in gospodarskih združenj, proizvajalcev obutve in ne nazadnje tudi politike oiroma oblastnih struktur. Tudi ideja, da bi na »Šuštarski« prodajali čevlje narejene v Sloveniji brez davka, po resnično sejemskih cenah, se marsikomu zdi smešna, vendar mislim, da ob pravem sodelovanju ni neizvedljiva. In to bi zagotovo bil magnet, ki bi privabil v Tržič marsikaterega izdelovalca obutve.

Kljub krčenju obsega »Šuštarske« pa ta še vedno vsako leto prinese tržiškim obrtnikom, gostincem, prodajalcem kar nekaj dobička. Zato Šuštarsko nedeljo potrebujemo. Potrebujejo jo vsi prej našteti in potrebuje jo Tržič v celoti. Zato se splača potruditi in jo obdržati in razvijati. Predvsem, ker bo naslednje leto jubilejna – petdeseta. Pol stoletja šuštarskih sejmov pa je tradicija, ki jo velja obeležiti na prav poseben način. In res upam, da se vse besede in obljube, ki so bile izrečene letos, tudi udejanjijo. In da nas na ta način naslednje leto čaka prav poseben praznik. In zato le še nasvidenje prihodnje leto na 50. Šuštarski nedelji.

 

Peter Miklič,
predsednik Turističnega društva Tržič

Tradicija ostaja – 49. Šuštarska nedelja

/0 Komentarjev/v /

Sejem na Angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, verjetno obstaja, odkar obstaja Tržič. Ima dolgo tradicijo in ni razloga, da bi se ta tradicija spremenila. V zadnjih desetletjih je sejem postal Šuštarska nedelja, velika sejemska prireditev, ki v naše mesto privabi več deset tisoč obiskovalcev. Gre za prireditev, ki jo mnogi povsem enačijo s Tržičem in ki mu daje prepoznavnost celo onkraj meja Slovenije.

Vezanost Šuštarske nedelje na čevljarsko industrijo, zlasti na Peko, je pri koncu, saj nekdaj čevljarskega velikana ni več. Velika in tudi žalostna sprememba je že in še bo spremenila Šuštarsko nedeljo. Takšno je življenje, vse se spreminja in vse lahko mine. V teh spremembah lahko vidimo tudi kopico optimizma. Življenje gre naprej in Šuštarska nedelja gre naprej z velikim zagonom.

Vrača se h koreninam, ko je bila predvsem sejem, povezan s čevljarstvom, vendar tudi z drugimi izdelki. Sejem ni samo prodaja izdelkov, je dan veselja, sproščenosti, zabave, čudes in dogodivščin. Vse to bo na letošnji Šuštarski nedelji, ki dobiva nekatere nove vsebine in se še bolj prilagaja sodobnim razmeram in sodobnemu človeku.

Šuštarsko nedeljo potrebujemo. Potrebujejo jo tržiški in slovenski šuštarji, ki resda niso velika industrija, vendar pa izdelujejo kvalitetne čevlje, ki gredo dobro v prodajo in zagotavljajo preživetje marsikateri družini. Obstoj čevljarstva pomeni ohranitev zakladnice znanja, ki se je nabiralo skozi stoletja. To znanje in ta tradicija sta tu doma in tu se ohranjata ter stopata na novo zanimivo pot.

Šuštarsko nedeljo potrebuje Tržič in potrebujemo jo Tržičani. Na ta dan se odpremo sosedom in svetu. Povabimo jih v svoj kraj in se skupaj z njimi veselimo. Tudi letos in v prihodnjih letih se bo zgodilo enako, le malo drugače in verjetno še boljše. Še na mnogo Šuštarskih nedelj in veliko veselja.

Peter Miklič,
predsednik Turističnega društva Tržič

Po 44. MINFOS-u 2016

/0 Komentarjev/v /

Za nami sta letos že dve uspeli in odmevni prireditvi. Simpatični in rekordni Gregorčki ter odlični 44. MINFOS. O Gregorčkih smo na tem mestu že pisali, zato nekaj besed o Minfosu. Prireditev odmeva po vsej Sloveniji in tudi preko meja, zato je prav, da pohvalimo in se zahvalimo vsem, ki so pri tem sodelovali in dodali svoj delček k barviti, zanimivi in strokovni prireditvi. Letošnja razstava je postavila merila za vnaprej tako po organiziranosti kot tudi po obisku in organizatorjem nam je bilo v veselje in ponos poslušati pohvale s strani razstavljalcev in obiskovalcev. Razstavljalci so prišli iz petnajstih držav, obiskovalci pa na razstavo prihajajo z vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednjih držav, na kar smo izjemno ponosni, saj to pomeni pomemben prispevek k razvoju turizma v našem kraju. Prenočitvene kapacitete so bile v času Minfosa polno zasedene in tudi gostinci so, upam, izkoristili ta utrip. Gotovo je še prostor za izboljšave in za uresničitev še marsikatere ideje, je pa način, kako je bilo letos zastavljeno sodelovanje, oglaševanje in promocija, strokovna in poljudna prepletenost vsebin, vsekakor pravi in se ga velja držati tudi v prihodnje.

Kljub temu, da so nas ledeni možje hoteli stisniti v svoj hladen objem, je na prizorišču Minfosa vladalo toplo in prisrčno vzdušje. Za to imajo nedvomno največ zaslug vsi sodelujoči in se jim v imenu društva od srca zahvaljujem. Še posebej pa OŠ Tržič, gospodu ravnatelju Stanetu Grumu, Dragu in Goranu ter ostalim za gostoljubje in pomoč ter opremo, ki so nam jo prijazno ponudili v uporabo, »šefici« dvorane tržiških olimpijcev Hajri za pomoč pri organizaciji, nasvete in nadzor ter odlično kavo, Petri iz TPIC-a, brez katere si težko zamislimo izpeljavo katerekoli prireditve v Tržiču, vodji Marku in ostalim fantom PGD Tržič za šotor. KUD-u Načeta paleta za oživitev zaklonišča in izpeljavo razstave o premogovniških škratih Slovenije, za katero je idejo in zasnovo ter eksponate v največji meri zbral Jernej in po katerem smo obujeni zakloniščni rov tudi poimenovali – Kosmačev rov. Andrejki za odlično in z vseh koncev pohvaljeno spletno stran letošnjega Minfosa, dr. Mihi Jeršku za organizacijo in izvedbo prirodoslovnih vsebin, ravnatelju Franciju Podlipniku in njegovim gojencem iz Glasbene šole Tržič za izvrsten glasbeni uvod v razstavo, ravnatelju višje strokovne šole – šolski center Srečka Kosovela iz Sežane, Antonu Marnu za otvoritev 44. MINFOS-a in ker so nam njegovi študenti prikazali mojstrstvo v oblikovanju kamna. Mojstrstva ne manjka niti kamnoseški skupini Manče, ki nam je predstavila čudovite kamnoseške izdelke, vodja skupine Marjan Polanc pa je bil oba dneva na voljo vsem, ki jih je zanimala obdelava kamna. Kamnoseškemu delu razstave se je z eksponati pridružil tudi tržiški kipar Milan Mandič. Velika zahvala tudi Janiti in ostalim iz tržiškega muzeja za sodelovanje pri izvedbi MINFOS-a in še predvsem pri postavitvi razstave v Galeriji Atrij, ki je nastala v sodelovanju DPMFS, Foto kluba Tržič in Gemološkega društva Slovenije. Zahvala seveda tudi prijateljem iz DPMFS, brez katerih si izvedbe razstave ne znamo zamisliti. In nenazadnje hvala tudi vsem prijateljem in kolegom ter prostovoljcem iz Turističnega društva Tržič (Urši, Dušanu, Jerneju, Matevžu, Juditi, Urški, Damjanu, Sabrini, Medini, Samu, Alanu, Nejku, Jožetu, Joštu, Borisu, Alenki, Tini), ki so zaslužni, da je vse potekalo, kot smo si zamislili. Veseli me, da se organizaciji Minfosa priključujejo tudi mladi, kar nam daje upanje tudi za v bodoče. Zato le še – prisrčno vabljeni na 45. MINFOS 2017.

Peter Miklič, Predsednik TD Tržič

… OD GREGORJEVEGA PROTI 44. MINFOSU 2016 …

/0 Komentarjev/v /

Gregorčki… Res so en simpatičen praznik, ki ima stoletno tradicijo v Tržiču in za katerega lahko rečemo, da je letos uspel kot že dolgo ne. Celo v Tržič nam je v tistih dneh »ko se ptički ženijo« uspelo vnesti neko pozitivno energijo, žar, svetlobo, ki premaga temo. Gregorčki oziroma prireditev »Vuč u vodo« so bili letos res presežek, tako po številu obiskovalcev kot tudi po organizaciji, pri kateri so sodelovali gasilci (PGD Tržič), ribiči (RD Tržič), učenci, starši, učitelji, društva, prijazni posamezniki, stari in mladi in še bi lahko naštevali. Vse se je začelo z idejo OŠ Tržič, da se s številom izdelanih gregorčkov uvrstijo v Guinnessovo knjigo rekordov in so tako v šoli ter v sodelovanju z g. Bandljem izdelali več kot 800 hišic, ki so jih tudi razstavili. Istočasno je tudi Tržiški muzej uspel z idejo, da se praznovanje Gregorjevega v Tržiču uvrsti na seznam kulturne dediščine, kjer bi mesto Tržič med vsemi podobnimi praznovanji imelo primat. Oboje je dalo vzpodbudo glavnemu organizatorju TD Tržič in Občini Tržič, da skupaj z ostalimi (že prej omenjenimi) poskrbijo za res zgledno in simpatično organiziran dogodek. TD Tržič in OŠ Tržič sta z idejo, da se vse skupaj promovira tudi na Televiziji Slovenija, ki je pripravila odmevno reportažo iz Tržiča, dosegla, da se je o praznovanju videlo in slišalo tudi po vsej Sloveniji.

Letošnje Gregorjevo je tako postavilo tudi merila za vnaprej. Kako s sodelovanjem, dobro voljo, medsebojno pomočjo lahko tudi v Tržiču pripravimo zgledno organizirane in zanimive prireditve, ki bodo odmevale po vsej Sloveniji in tudi čez meje. Pa to ni neka novost v Tržiču. Kaj vse smo tu že gostili in organizirali – od motorističnih dirk na Ljubelj do svetovnega prvenstva v motokrosu, evropskih tekem v alpskem smučanju, različnih državnih tekmovanj in dogodkov, ki so zaznamovali zadnja desetletja. Še vedno se v Tržiču zgodi in priredi mnogo uspešnih dogodkov, ki odmevajo preko občinskih meja. Morda jih je nekaj manj kot v preteklosti, bi se pa morali vsi akterji na tem področju truditi, da bi jih ponovno obudili ali pa vsaj obstoječe dvigniti na še višji nivo. Preko takšnih prireditev se ponese tudi glas o tem, da Tržič še vedno živi, da kljub recesiji in ne najboljšem stanju na gospodarskem področju tu še vedo živimo aktivni, prijazni in delavni ljudje, ki jim idej nikoli ne zmanjka.

Ena takih odmevnih prireditev z že 44. letno tradicijo je tudi MINFOS oziroma razstava mineralov, fosilov in okolja. Prireditev je mednarodna, gosti razstavljalce tako iz Evrope kot tudi širše. Zadnja leta se število giblje nekje med 60 in 70 razstavljalci iz Slovenije in tujine ter okoli deset strokovnih delavnic in od deset do dvajset različnih ponudnikov na stojnicah, ki tudi že redno sodijo v spremljevalni program. Razstavo in spremljevalni program, ki obsega tudi obisk Dovžanove soteske, Antonovega rova v Šentanski dolini in samega tržiškega mestnega jedra, obišče v zadnjem obdobju med 2500 in 3000 obiskovalci.

Zakaj predstavljam vse te podatke. Ker lahko vidimo, da MINFOS kljub ne najbolj prijaznim časom za tovrstne prireditve še vedno obstaja in ostaja na nivoju, kakršen je bil v boljših in prijaznejših časih. To pomeni, da potencial vsekakor ima in da se ga splača ne samo ohranjati, temveč tudi razvijati. Seveda z dodatnimi spremljevalnimi programi in tolikokrat poudarjenim sodelovanjem med vsemi udeleženci pri organizaciji. Ne smemo namreč pozabiti, da obiskovalci MINFOSA prihajajo predvsem izven meja Tržiča in jih ob obisku dogodka ne zanima zgolj sama razstava temveč tudi spremljevalno dogajanje in ostala ponudba v Tržiču. Tako gostinska, športna, zabavna kot kulturna in tu je priložnost za vse ponudnike. Naloga TD Tržič kot glavnega organizatorja je, da čim bolje pripravi dogajanje na razstavi in spremljevalni program, ki bo privabil čim več razstavljalcev in obiskovalcev, vsi drugi prej omenjeni pa bi se morali potruditi, da obiskovalcem (in tudi razstavljalcem) ponudijo še kaj več, zaradi česar bi se bili pripravljeni, tudi izven dogajanja na MINFOSU, vračati v Tržič.

Za letošnji že 44. MINFOS upam, da bomo uspeli prenesti pozitivno energijo s praznovanja Gregorjevega in se bomo vsi sodelujoči potrudili prireditev vzorno organizirati in pripraviti odlično ponudbo. Glede na dosedanji potek priprav se potrjuje pozitivna klima, tako da bo prireditev vsekakor zanimiva. Tudi pri MINFOSU letos zelo aktivno sodeluje OŠ Tržič, Občina Tržič, Tržiški muzej, Prirodoslovni muzej, DPMFS in drugi partnerji. OŠ Tržič nam je z njihovim sodelovanjem v projektu Geo BioBlitz postavilo Dovžanovo sotesko kot edini evropski park na zemljevid parkov, ki sodelujejo pri praznovanju 100 letnice ustanovitve prvega ameriškega nacionalnega parka. To je vsekakor odlična promocija ter ob tem tudi obveza, da se ameriškim prijateljem, ki bodo obiskali MINFOS in Dovžanovo sotesko, predstavimo v čim lepši luči. Ker je letos rdeča nit MINFOSA Goriško in obalno – kraška regija, pričakujemo tudi predstavitev njihovih kamnosekov in veselo vzdušje, ki ga Primorci ustvarijo kjerkoli že so. Minfos ima tudi okoljsko komponento, zato smo se letos povezali z Leeway Collectivom in njihovim prizadevanjem za ohranitev evropskih rek in bomo v ta namen na razstavi predstavili njihov dokumentarni film. In seveda vse, kar na tradicionalne razstave mineralov in fosilov sodi – tisočletni zapisi v geoloških plasteh zemlje, od barvnih kamenčkov do školjk in fosilov.

Zato le še – prisrčno vabljeni na tudi 44. MINFOS in v Tržič.

Peter Miklič, Predsednik TD Tržič

Ali Dnevi mineralov, fosilov in okolja ostajajo v Tržiču?

/0 Komentarjev/v /

Ostajajo, predvsem po zaslugi Turističnega društva Tržič, ki bo tako nadaljevalo 43. letno tradicijo organiziranja razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Z napovedano selitvijo v Strahinj se je vzdušje v drugače precej zaspanem Tržiču dodobra razburkalo. Vsi priložnostni turistični dušebrižniki so skočili v zrak – „kaj takega…“. Težava je le v tem, da pa nikogar od njih ni blizu, ne z aktivno pomočjo, ne s pametnimi predlogi, ko se je potrebno dobesedno boriti, da prireditev lahko obstane v takem obsegu in kvaliteti kot v preteklosti.

Kaj je TD Tržič želelo doseči s tem predlogom. Predvsem opozoriti na dejstvo, da se do dveh najpomembnejših prireditev v Tržiču – Minfosa in Šuštarske nedelje – Občina Tržič in tudi drugi pomembni subjekti v Tržiči, ki bi lahko prispevali k razvoju turizma, vedejo zelo mačehovsko. Kljub deklerativni zavezanosti turističnemu razvoju Tržiča in kljub navidezni in všečni podpori turističnemu društvu. Omeniti je treba, da TD Tržič ni več podaljšek Občine in je prostovoljno društvo. Ni pisarna, kjer so zaposleni turistični uradniki, to vlogo namreč opravlja TPIC. V TD Tržič se trudi nekaj prostovoljcev, v prostem času, čim bolje organizirati pomebne tržiške prireditve, med njimi tudi dve največji – Minfos in Šuštarsko nedeljo. Ti dve prireditvi vidimo člani društva kot velik turistični potencial, v katerega pa je potrebno vložiti tako kadrovska kot tudi finančna sredstva. Prireditvi sta pomembni tako za Tržič, predvsem pa za vse tiste, ki živijo (bi lahko živeli) od turistov – gostinci, prodajalci, obrtniki… Seveda pa tako pomembni prireditvi lahko rasteta le v odkritem in zavzetem sodelovanju vseh akterjev, ki so vpleteni v organizacijo in izvedbo. In tu leži glavna težava…

TD Tržič ne zahteva več denarja, želi si le fer in poštene pogoje. Nerazumljivo je, da so pogoji drugje boljši, da so sodelujoči bolj pripravljeni na sodelovanje. In ker se v komentarju iz petkove (3. april 2015 – avtorice Suzane P. Kovačič) številke Gorenjskega glasu omenjajo tudi številke, ki jih, mimogrede, nihče ni preveril na turističnem društvu, temveč jih je avtorici nekdo prišepnil, še o tem kratko pojasnilo. Res je da TD Tržič, tako kot druga društva, sofinancira Občina Tržič. Na letni ravni to pomeni 8,000.00 eur, za kar smo Občini zelo hvaležni. In kako porabimo vsa ta sredstva – 2,000.00 eur gre za letno najemnino za pisarno TD Tržič, ki je v lasti Občine Tržič, ostalih 6,000.00 eur pa gre za najemnino Dvorane tržiških olimpijcev (ki je razumljivo v lasti Občine Tržič) za potrebe organizacije Minfosa. In tako prireditve v naši organizaciji začenjamo z ničelnim budžetom. In že pri prvi – „Vuč u vodo“ oziroma Gregorjevem, gremo načrtno v minus. Približno 2,000.00 eur – toliko znašajo produkcijski stoški prireditve za material, za „prostovoljne“ gasilce, za potapljače, za urejanje brežine, za komunalne storitve, za Sazas, za IPF… „Je pa to taka fletna prireditev“ pripomnijo obiskovalci. Se strinjamo, je lepa etnografska in kulturna prireditev, še posebej, ker jo financirajo prostovoljci TD Tržič. Ker pa nihče ne more in noče plačevati iz svojega žepa, se pač trudimo na dveh največjih prireditvah ustvariti dobiček. Kar v teh časih ni lahko. Zato vestno upravljanje s stroški, tako pri Minfosu kot tudi Šuštarski nedelji, niso kapitalski interesi društva temveč predvsem vprašanje preživetja. In da ne bo pomote, preživetja prireditve in ne društva. In ko smo ravno pri dobičkih – še eno nepreverjeno navajanje s strani novinarke Gorenjskega glasu. Izkazani računovodski presežek prihodkov za lanski Minfos je 3,228.00 eur (tudi ta podatek je enostavno pridobiti na TD Tržič, če le koga zanima). In kako smo porabili ves ta denar? 1,100.00 eur smo kot donacijo namenili Društvu prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, kot pomembnemu partnerju pri organizaciji in izvedbi prireditve. Tudi ta donacija se je začela izvajati šele v našem mandatu, pred tem DMPFS ni prejemal od TD Tržič ničesar. In kaj se je zgodilo z ostalimi 2,100.00 eur? Pokril se je strošek „tiste fletne prireditve”, na dan ko se ptički “ženijo“. Tako, da se pred Šuštarsko nedeljo spet znajdemo z ničlo v žepu. S pametnim gospodarjenjem tudi Šuštarska prinese nekaj dobička, ki pa se prelije v polnenje luknje (izgube), ki je ostala od predhodnikov. To pa je že druga zgodba.

Za konec, da, Minfos ostaja v Tržiču. Vsaj še letos. Kako pa bo naprej, bomo videli. Odvisno bo predvsem od tega koliko bomo zares pripravljeni sodelovati, koliko sladkih obljub se bo prelilo v dejanja in koliko volje bo še ostalo pri prostovoljcih. Zato tudi povabilo vsem, ki jih kar naenkrat tako skrbi za usodo Minfosa. Vrata so tistim, ki so voljni pomagati in resnično kaj prispevati, odprta tako v Turističnemu društvu Tržič kot tudi v Društvu prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.

Vabljeni na 43. Minfos.
Peter Miklič, predsednik TD Tržič

Replika na članek v Gorenjskem glasu: Se Dnevi mineralov in fosilov selijo v Strahinj?