Geološko bogastvo KOROŠKE, SAVINJSKE in VELENJA

Območje, ki ga letos predstavljamo na razstavi MINFOS 2018 je z geološkega vidika zagotovo najbolj raznovrstno v Sloveniji. Širšo okolico Dravograda in Raven na Koroškem gradijo metamorfne kamnine v katerih najdemo pegmatitne žile s kristali turmalina dravita (TL) velike kristale turmalina šorlita in še mnoge druge minerale. Rudnik Mežica v katerem so preko 350 let kopali svinčevo in cinkovo rudo je danes zaprt za rudarjenje. Tradicijo rudarjenja in mineraloško bogastvo lahko obiskovalci vidijo v Muzeju in Geoparku Karavanke. Rudnik je svetovno znan po svojih kristalih wulfenita, kalcita, cerussita … V rudniku in na Pobočjih Pece je bilo najdenih tudi veliko fosilov. Za zbiralce najzanimivejše, pa tudi najredkejše so s piritom zapolnjene školjke. Južno od Črne na Koroškem je ozemlje zaradi geološke zgradbe iz granita, tonalita in termometamorfnih kamnin kordieritni skrilavec in andaluzitno kordieritni skrilavec, pojavih diabaza in metamorfnimi kamninami zagotovo najbolj raznovrstno pri nas. Temu primerna je tudi pestrost mineralov. Krivec za kamninsko raznovrstnost je Periadriatski prelom, ki je najpomembnejša geološka struktura med Črno na Koroškem in okolico Kamniško-Savinjskih Alp. Pred 20. mio let se je v morskem okolju v oligocenu vulkanski pepel in prah usedal v plasteh in tvoril tuf, ter vulkansko kamnino andezit, ki gradita širše področje Smrekovca. Na Smrekovcu je edino znano primarno nahajališče ahatov v Sloveniji. Raduha s svojo Snežno jamo, najdenimi okostji jamskega medveda, ter velikimi kristali kalcita zahodno od Smrekovca je edinstvena pri nas. Velenjska kotlina s premogovnikom lignita, jantarjem, kalcitom in najdenimi fosili, opuščenimi rudniki cinka v okolici Šoštanja, Rotovnikovo jamo, več opuščenimi rudniki železa med Šoštanjem in Pirešico samo dopolnjuje geološko pestrost predstavljenega ozemlja. Kamnolomi apnenca v Savinjski dolini, nahajališče antimonove rude pri Lepi njivi, boksita na več lokacijah , ter številne geološke posebnosti in najdbe fosilov so vezane na nastanek Kamniško – Savinjskih Alp, ki so nastale v kredno-terciarni orogenezi. Veliko uglednih znanstvenikov je raziskovalo omenjeno ozemlje. Posebej izpostavljamo rudarskega geologa Lipolda Marka – Vincenc, roj. 19. jan. 1816 v Mozirju, umrl 22. apr. 1883 v Idriji, ki je v takratni Avstro – ogrski monarhiji s svojimi raziskavami veliko prispeval k napredku poznavanja številnih rudišč in izboljšavam tehnoloških postopkov pridobivanja mineralnih surovin. Na tako velikem in geološko pestrem ozemlju je še vedno dovolj neraziskanih področij. Možnosti novih najdb mineralov in fosilov pa so vezane na vztrajnost raziskovalcev. Nekaj tega bogastva bo predstavljenega na razstavi letošnjega MINFOS-a.

Zmago Žorž, Član DPMF Slovenije